Imunski sistem lahko z dobrimi življenjskimi in prehranskimi odločitvami zgolj podpremo, da deluje normalno, ne moremo pa ga »dvigniti«. Pomanjkljiva prehrana je lahko povezana z višjim tveganjem za neugoden izid ob katerikoli okužbi. V prehranskem smislu je ključna splošna kakovost prehrane. Posamezne komponente, kot so energijski vnos, vnos beljakovin, omega-3 maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in določenih vitaminov (vitamin C, E in D) in mineralov (cink, selen, železo, kalij) so zgolj posledica kakovosti prehrane na splošno – torej prehrane, ki vsebuje dovolj dobrih virov omenjenih hranil.

Če izpostavimo najpomembnejše…

• Energijski vnos: Kronično pomanjkanje energije (energijski deficit) neugodno deluje na delovanje imunskega sistema.
• Beljakovine: so gradniki celic, tkiv in organov; so nepogrešljive za tvorbo protiteles (obramba našega telesa) pred okužbo, kajti med prebolevanjem telo porablja beljakovine iz zaloge (telesne mišice). Prav zaradi tega je še tako pomembno, da skrbimo za zadosten vnos beljakovin s prehrano. Kakovostni viri so meso, ribe, mleko, mlečni izdelki in jajca. Med rastlinskimi viri so dober vir stročnice (soja, čičerika, fižol,…), semena in polnozrnata žita.
• Omega – 3 maščobne kisline: Dobri viri so mastne morske ribe (skuša, losos, sardine), laneno in repično olje, orehi.
• Prehranske vlaknine: predstavljajo hrano za naše koristne črevesne mikroorganizme. Živila s prehransko vlaknino so celo sadje, zelenjava, polnozrnata žita, stročnice, semena, oreščki…
• Tekočina: zadosten vnos ščiti pljuča pred okužbo in zmanjša draženje med kihanjem in kašljanjem. Načeloma velja, da potrebujemo vsaj 30 ml/kg telesne teže na dan. Določen delež tekočine zaužijemo že s hrano (čim manj predelano – sadje, zelenjava, juhe in nekateri mlečni izdelki).

Glede na to, da je odpornost telesa pogojena z zdravjem črevesja, ima izbira živil v vsakodnevni prehrani velik vpliv na delovanje imunskega sistema. Na splošno bodo naravno, minimalno predelana živila (zelenjava, sadje, stročnice, ribe, nepredelano meso, žitarice, fermentirani mlečni izdelki,…) ugodno delovala na delovanje črevesja. Nasprotno pa pretežno procesirana hrana (bela moka, sladkarije, bel kruh, paštete, sladke pijače,…) in hkrati prenizek vnos sadja, zelenjave in beljakovin oslabi delovanje imunskega sistema.

Prehranska dopolnila?

Že samo ime pove, da z njimi lahko kvečjemu dopolnimo pomanjkanje določenega hranila, ki je zdravniško potrjeno. Sigurno s prehranskimi dopolnili nedvomno ni možno nadomestiti uravnotežene prehrane. Posamezniku, ki uživa pretežno slaščice, prigrizke in hitro prehrano in s tem dolgoročno telesu povzroči »luknje« v zdravju, niti dopolnila ne bodo zakrpala delčkov, ki jih zapolnijo posamezna ostala živila v prehrani. Ne obstaja samo eno živilo, ki bi naše telo oskrbelo z vsemi potrebnimi makroin mikrohranili.

Pripravila: dietetičarka Anja Lenart