COVID-19 obvestilo

V kolikor ste bili v zadnjih 14 dneh v stiku z osebo, ki ima postavljen sum ali potrjeno okužbo s koronavirusom, ali imate povišano telesno temperaturo (enako ali višjo od 37 stopinj Celzija), ste nahodni, kašljate, imate bolečine v grlu/žrelu, bolečine v mišicah, prebavne težave (bruhanje drisko), ali ste bili v stiku z osebo, ki ima takšne težave, pred vstopom v zdravstveni dom, POKLIČITE SVOJEGA IZBRANEGA ZDRAVNIKA IN POČAKAJTE NADALJNJA NAVODILA ZDRAVSTVENEGA OSEBJA ALI POKLIČETE V COVID AMBULANTO NA 031 393 112.

Prosimo, da brez predhodnega dovoljenja ne vstopate v ustanovo in ostanete doma!
Izogibajte se stiku z ostalimi ljudmi in tako preprečite možnost širjenja okužbe.

V primeru potrebe po nujni medicinski pomoči pokličite na številko 112.


Obveščamo vas, da je vstop v objekte zdravstvenega doma in zdravstvene postaje omejen.
Dovoljen je le NAROČENIM pacientom.

112 Nujna pomoč
Gumb Dežurna služba 02/88 57 990
Dežurna zobna ambulanta ZD SG je dosegljiva na telefonu 02 88 57 980
ambulante in službe

Dojenju prijazno mesto

Slovenj Gradec in Mislinja sta prvi Dojenju prijazni mesti v Sloveniji


LJUBLJANA, 8. november - Slovenj Gradec in Mislinja sta prvi občini v Sloveniji, ki se ponašata z nazivom Dojenju prijazno mesto. Gre za mednarodno pobudo, s katero si Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), ki deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, pri nas prizadeva izboljšati pogostnost dojenja v lokalnem okolju, na področju celotnega mesta.

“Dojenje prinaša številne prednosti za dojenčka in doječo mater. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju skupaj z kožnim stikom pri dojenju, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema.” je povedala prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica NOSD. “Ima pa tudi zdravstvene prednosti za doječo mater, saj imajo le-te manjšo možnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta dva od vodilnih vzrokov smrti pri ženskah. Dlje kot dojijo, manj zbolevajo za številnimi kroničnimi obolenji modernega sveta.”

 

Je pa dojenje tudi naložba v boljšo prihodnost družbe. Zaradi številnih zdravstvenih prednosti za mamo in dojenčka je povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. Prav tako je dokazano, da imajo otroci, ki so dojeni, v primerjavi z nedojenimi, višji inteligenčni količnik IQ, kar lahko vpliva tudi na višji potencialni dohodek v prihodnosti. Po ocenah lahko povečanje IQ-ja za vrednost enega standardnega odklona pomeni 17-odstotno povišanje zaslužka v prihodnosti.

 

“Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa,” je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

A čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Številne družbe namreč ne uspejo ustrezno podpreti žensk pri dojenju, zaradi česar večina otrok po svetu ne more v celoti izkoristiti prednosti dojenja. Doječe družine se namreč ob prihodu domov (včasih pa že v porodnišnicah) srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah ter prek izpostavljenosti agresivnemu trženju mlečnih formul. “Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja. Prav to si prizadeva projekt Dojenju prijazno mesto,” je povedal Tomaž Bergoč.

 

V treh letih, odkar projekt deluje pri nas, s podporo Ministrstva za zdravje, ki ga sofinancira, so v njem sodelovale štiri občine – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj, v katerih prebiva skoraj 8 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenj Gradec in Mislinja sta v tem času izpolnili vse kriterije projekta in kot prvi občini pri nas pridobili naziv Dojenju prijazno mesto.

 

“Vesel sem, da smo izpolnili vse kriterije in poskrbeli, da smo postali mesto, prijazno dojenju. Materino mleko je iz različnih vidikov najboljša hrana za novorojenčke. Pomembno je za zdravje naših najmlajših občank in občanov v njihovem najzgodnejšem življenjskem obdobju. Zato spodbujamo dojenje, kjer je to le mogoče, v prostorih Andeškega hrama pa smo zato uredili poseben prostor. K dojenju spodbujamo v sodelovanju s številnimi deležniki – od zdravstvenega doma, zasebnima koncesionarkama v otroških ambulantah, regijsko bolnišnico, Koroško lekarno, pa tudi z Odborom za spodbujanju dojenja na Ministrstvu za zdravje in Unicefu Slovenije,” je povedal Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec.

 

“S ponosom in zadovoljstvom sporočam, da je Občina Mislinja ob Mestni občini Slovenj Gradec med prvima v Sloveniji, ki se ponašata z nazivom Dojenju prijazno mesto. Tako za mater kot za dojenčka obstaja veliko koristi dojenja, ki jih je težko doseči s hranjenjem po steklenički. Hranilna vrednost materinega mleka je večja od katere koli druge hrane, imunska podpora, ki jo pri tem dobi otrok, pa je pomembna za njegovo zdravje in zadovoljstvo. Bližina matere in otroka hkrati ustvarja ugodje in spodbuja dojenčkove občutke za dotik, vid, vonj, sluh in okus. Bodimo prijazni do zdravja naših občank in njihovih otrok ter skupaj spodbujajmo dojenje,” je povedal Bojan Borovnik, župan občine Mislinja.

Projekt je pomemben, ker nudi ustrezno podporo doječim družinam na področju celotnega mesta. Veseli nas, da so k sodelovanju v času trajanja programa pristopile štiri občine, ki so orale ledino na tem področju. Vsem sodelujočim in prejemnikom priznanj čestitamo za vloženi trud in napredek k bolj odprti družbi, ki ceni prednosti dojenja in ga prepoznava kot naložbo v prihodnost. Želimo si, da bi v prihodnje k sodelovanju pristopilo še več občin, z namenom opolnomočenja doječih mater in njihovih družin v različnih okoljih. Na tak način bomo lahko postopoma dosegli nacionalno zavedanje o pomenu dojenja kot najbolj naravnega začetnega načina prehranjevanja za zdravo družbo,” so povedali na Ministrstvu za zdravje.

 

Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok za zdrav razvoj do 6 meseca starosti. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. A v prvih šestih mesecih je na globalni ravni izključno dojenih le 44 odstotkov dojenčkov, kar še zdaleč ni dovolj za dosego globalnega cilja: 50 odstotkov do leta 2025.

 

V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev, najdaljša poročana doba dojenja v raziskavi NIJZ iz 2019 je bila 26 mesecev. V Sloveniji imamo sicer visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje NOSD. 90,2 odstotka dojenčkov je v prvih dneh in tednih dojenih. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo – le 2-3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 % šestmesečnih dojenčkov (izključno pa 5,5 odstotka) in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih dojenčkov.

 

Kakšno pa je stanje v Dojenju prijaznih mestih, kjer so v zadnjih 3 letih naredili pomembne korake pri spodbujanju dojenja?

 

Statistični podatki za Slovenj Gradec in Mislinjo (gre za podatke o načinu hranjenja otrok ob sprejemu in odpustu iz Oddelka za pediatrijo SB Slovenj Gradec za 2021) kažejo, da je izključno dojenih otrok v starosti 0-1 mesec 24 odstotkov, v starosti 1-6  mesecev pa 45 odstotkov. Dojenih otrok v starosti 6-12 mesecev je 20 odstotkov (ob sprejemu) oz. 18 odstotkov (ob odpustu).

 

Statistični podatki glede dojenja iz pediatrične ambulante Novo Mesto za leto 2021 kažejo, da je bilo pri 871 obravnavanih otrocih do enega leta starosti 70,3 odstotka dojenih, 12,4 odstotka delno dojenih, 17,3 odstotka pa ni bilo dojenih.

Samoplačniški programi

Samoplačniški odvzem brisa na COVID-19

Cena samoplačniškega testiranja na COVID-19 je 80,00 EUR.

Na samoplačniški odvzem brisa COVID-19 se lahko naročite vsak dan v tednu med 8 in 12 uro, na telefonsko številko 031 393 112. Ob naročilu sporočite naslednje podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, elektronski naslov/telefonsko številko za prevzem izvida.

Preberi več
Odvzem krvi za določitev protiteles proti COVID-19

Možnost samoplačniškega odvzema krvi za določitev specifičnih protiteles IgG.

Obveščamo vas, da v Diagnostičnem laboratoriju ZD Slovenj Gradec izvajamo samoplačniški odvzem krvi za določitev specifičnih protiteles IgG proti virusu SARS-CoV-2 za namen dokazovanja prebolele okužbe.

Preberi več
Gastroenterološki samoplačniški pregledi

Diagnostika in zdravljenje bolezni prebavil.

Samoplačniške storitve vključujejo UZ trebuha, gastroskopijo, kolonoskopijo, ezofagogastroduodenos kopijo s hitrim ureaznim testom, klinični gastroenterološki pregled in gastroenterološki pregled.

Preberi več
Cepljenje proti KME

Za učinkovito cepljenje proti KME so potrebni trije odmerki cepiva.

V želji, da bi tudi v tej sezoni zbolelo čim manj ljudi na Koroškem, kjer so klopi zelo okuženi, smo v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec organizirali ekipo, ki cepi po dogovoru z vami v kletnih prostorih dispanzerja za medicino dela.

Preberi več
Samoplačniška dejavnost fizioterapije

Zdrav duh v zdravem telesu.

Izven delovnega časa izvajamo samoplačniške storitve na področju FIZIOTERAPIJE: skupinska telovadba, manualna terapija, limfna drenaža.

Preberi več

Povezave

Slovenija transplant logo
Slovenija transplant logo
Skoči do osrednje vsebine